četrtek, 02. maj 2013

MILO SMOLCA



Jeeeej, pomlad, pomlad, pomlaaaad. Polovica leta, ko me konstantno zebe je končno mimo. Narava se je preoblekal v živo pisane barve in zrak kar dehti od sokov, ki so se začeli pretakati. Idealen čas, da Bodeča Neža malo raztegne svoje zakrnele noge in se poda v lov za smrekovo in borovo smolo. Zdaj, ko so se drevesa zbudila, predvsem iglavci hitijo s celjenjem ran, ki so nastale tekom zime. In kolikor sem opazila, je bila zima huda. Kamor pogledaš se kar cedi.

Smola:
Smola iglavcev je  gosta, lepljiva organska snov, ki jo drevo izloča kjer nastanejo mehanske poškodbe.  Površino rane smola prekrije in jo tako zaščiti pred vremenskimi vplivi, okužbami in vdorom škodljivcev.



Ko se smola na zraku posuši, postane izredno trda, čez čas (dolgo, dolgo časa) jo lahko najdemo v obliki jantarja (fosilizirana smola).




Vprašate, zakaj smola.... Smola iglavcev je kot zdravilna snov znana že tisočletja. Poznamo zapise iz antike, ki nas podučijo, kako oskrbeti rano, ki se slabo celi. V kombinaciji z različnimi zelišči so jo uporabljali Indijanci. Ker so iglavci najbolj razširjeni v severnih deželah, ni presenetljivo, da so tam našli tisoč in en način, kako uprabiti ta krasen izcedek:
  • zaščita za les,
  • lepilo,
  • ker je zelo gorljiva, je uporabna za kurjenje in izdelovanje bakel (uporabno predvsem v vlažnem vremenu in mokrem lesu) ,
  • v kozmetiki (kreme, zobne paste,...)
  • za celjenje ran
  • kot zdravilno sredstvo, tako zunanje kot notranje
  • izdelovanje orodja in orožja,
  • ....
(v ang. jeziku)

Nabiranje in uporaba smole pa je zelo dobro poznana tudi pri nas, čeprav se z uporabo sintetičnih sredstev to znanje umika v zakladnico izginjajočih znanj.



Domača lekarna:

V knjigi Zdravilne rastline na Slovenskem (Katja Toplak Galle, Založba Mladinska knjiga 2000) se opis bora in ostalih iglavcev začne takole: "Za redko katero zdravilno rastlino je v ljudskem zdravilstvu znanih toliko pripravkov kot  prav za različne vrste iglavcev. Kot sirupe, mazila, pripravke za vtiranje, kopeli in čaje so jih naši predniki uporabljali v enaki meri pri ljudeh in živalih."

Učinkovanje in uporaba:
- pospeši prekrvavitev kože (postane vroča),
- proti revmatizmu, podragi in kožnih obolenjih,
- pri notranji uporabi in inhalaciji zmanjšuje izločanje bronhalnih žlez in učinkuje antiseptično (priporočljivo pri katarjih bronhijev in drugih pljučnih obolenjih, kašlju, vnetem žrelu, zamašeni nosni votlini celo pri tuberkulozi),
- zdravljenje slabo celečih ran,
- čaj iz storžkov čisti kri, zdravi katar mehurja,
- razkužuje zrak v prostoru,
- čaj iz smrekovih vršičkov prežene spomladansko utrujenost,
- kopel pomaga zoper protin, poživlja okorele mišice, veča telesno odpornost in zmogljivost, zdravi kožne bolezni, kraste izpuščaje, tvore, lajša utrujenost pljučnih bolnikov,
- v veterini jo uporabljajo predvsem kot mazilo za vneta vimena in smolo s katero zaščitijo kopita.


Verjetno je danes najbolj znan pripravek sirup iz smrekovih vršičkov:
Naberemo male, svetlo zelene vršičke in jih v kozarec za vlaganje nalagamo v plasteh s sladkorjem. Plast vršičkov, plast sladkorja, plast vršičkov, plast..... Vse skupaj postavimo na sonce za nekaj tednov precedimo in shranimo v temne steklenice. Moja verzija tega odličnega zdravila za dihala je namesto sladkorja v kombinaciji z medom. 

Čaj:
Za gripozna in druga obolenja dihal je priljubljena čajna mešanica iz vršičkov, ozkolistnega trpotca, lapuha in vijolice (vir: Zdravilne rastline na Slovenskem)

Inhalacija:
je zelo učinkovit način zdravljenja in lajšanja težav z dihali. V vrelo vodo kapnemo par kapljic eteričnega olja smreke ali bora in vdihavamo dišečo paro. Paziti je treba, da para ni prevroča, sicer lahko pride do opeklin notranjih dihal. Namesto eteričnega olja lahko uporabimo tudi mazilo.

Kopel:
Za lajšanje kožnih obolenj ter revmatičnih in nevralgičnih težav (močna bolečina, ki izvira iz živca), se pogosto uporablja kopel pripravljena iz iglic, vršičkov in zelenih storžev: 100 g. zeli poparimo z vročo vodo, pustimo stati 15-20 min in poparek dodamo kadni kopeli (vir. Zdravilne rastlina na Slovenskem)

OPOZORILO: 
1.) če še niste uporabljali pripravkov iz smole (predvsem eteričnega olja), majhno količino najprej preizkusite na majhnem delu kože. Če se pojavi burna reakcija je treba pripravek razredčiti, najbolje pa je, da se posvetujete z zdravnikom. Isto velja za uporabo pripravkov pri kroničnih obolenjih. 

2.) Vsi deli rastline, ki jih uporabljamo pri zdravljenju, so ključni za zdravo in močno rast drevesa. Zato polagam na srce DO RASTLINE SE OBNAŠAJTE SPOŠTLJIVO IN NE POVZROČAJTE ŠKODE V GOZDU. Vršički so mladi zametki vej, zato jih nikoli ne trgamo na mladih drevesih. Tudi večjih, odraslih dreves ne oskubimo, ampak raje poiščemo območje z gostejšo poraščenostjo in odtrgamo le tu in tam kakšen vršiček. Tako se boste lahko leta in leta vračali na isto mesto, brez večje škode. Smola iglavcev se je včasih nabirala tako, da so v deblo zarezali debele kanale, po katerih se je smola stekala v rezervoar. To danes počnejo le redki. Načrtno poškodovanje debla pomeni izčrpavanje drevesa. Tako okrnemo njegovo rast in znatno zmanjšamo njegovo življenjsko dobo. Kot že rečeno smole je na pretek, predvsem spomladi, le malo se moramo sprehoditi in potruditi s staro, bolj trdo smolo. 


Ker je letos res veliko smole sem tokrat pripravila milo, gosto kremo za celjenje ran, redko kremo za obraz in telo, ter alkoholni izvleček za nohte (smolo zalijemo s 70% alkoholom in počakamo, da se smola raztopi; raztopino namažemo na nohte).  




















Ni komentarjev:

Objava komentarja