Neuspeli poizkus

Jah, tudi to spada zraven.

Dva dni nazaj sem naredila novo porcijo mila. Za vizualni učinek črne črte sem uporabila kakav v prahu, a sem očitno pretiravala. Milo ni dovolj dobro prepojilo plasti kakava in ko sem ga rezala sta se zgornja in spodnja plast ločili. Kakav je bil razmočen in je tekel po milu, prijel se mi je na nož, na prste, na mizo... V glavnem sicer sladka, ampak totalna packarija.

Sedaj se mila sušijo in bomo videli kaj bo. Mogoče se sprimejo skupaj in bom samo obrezala grde, zapackane stranice....

Z bolj pozitivne strani. Polovici osnove sem dodala eterično olje pomaranče in limone, ter malo eteričnega olja klinčkov kot konzervans. Diši suuuupeeeer. Sveže, sadno, dlje ko se milo suši, bolj diši po eteričnih oljih in manj po osnovi. Tegale pa res komaj čakam, da ga sprobam.

 Tudi nad rdečimi pikami sem čisto navdušena.


Drugo polovico osnove sem odišavila z eteričnim oljem rožnega lesa in bolgarske vrtnice. Ker sem eterično olje bolgarske vrtnice dobila kot darilo, sem bila malo omejena glede količine in me skrbi, če bo sploh prišlo do izraza. Med rezanjem ni prav nič dišalo po vrtnicah :( sedaj, ko se suši pa se mi zdi, da vsak dan bolj zaznavam vonj. Ali pa se mi mogoče samo zdi, ker si želim da bi dišalo ;)

Seveda ista napaka s kakavom kot pri prejšnjem milu, ampak sem ga pustila stati nerazrezanga čez noč in mi kakav vsaj tekel ni .

Pa še ena zanimiva ugotovitev. Za barvilo sem uporabila zmleto, rdečo papriko. Očitno, če jo dodaš bolj malo, obarva milo nežno roza, tokrat pa sem samo za spoznanje povečala količino paprike in BUM živo rdeča. Na sliki sicer izgleda bolj oranžno rdeča, ampak v živo je malo drugačna. Mogoče je krivo tudi to, da je bila blagovna znamka paprike druga. Bo treba malo eksperimentirati.

Sedaj pa čakamo in čakamo, čakamo, čakamo, čakamo...

"Ali tvoje milo vsebuje lug?"

Sem pa tja se kdaj zgodi, da me zgrožen posameznik vpraša, kako lahko trdim, da je moje milo neškodljivo, celo zdravo za kožo, če pa za izdelavo uporabljam LUG (NaOH – natrijev hidroksid). Glede na definicijo, ki jo ponuja Wikipedija, me reakcija niti ne čudi (pa nočem trditi, da je Wikipedija edini vir inf., ki jo ljudje imamo, zgolj kot demonstracija):

"Natrijev hidroksid brezvodni (NaOH) (kroglice, luske, mikrogranule) je trda kristalična snov bele barve in brez okusa. Kemijska formula je NaOH. Natrijev hidroksid je jedek in povzroča hude opekline, pri vdihovanju pa lahko pride tudi do pljučnega endema. NaOH in njegove raztopine niso gorljive vendar se v stiku z vodo sproži eksotermna reakcija pri kateri se razvije veliko toplote".
(Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Projekt:Natrijev_hidroksid,_brezvodni)

Ker me veseli, da ljudje ne nasedajo vsaki nebulozi, ki jim jo hočejo / hočemo prodati, bom poizkusila na čim bolj enostaven način razložiti proces izdelave mila.

Najprej bi stopila korak ali dva nazaj v preteklost. V čas, ko se naši predniki niso mogli enostavno zapeljati do trgovine in kupiti luga s police, ampak so ga pridobivali iz lesnega pepela, tako da so čezenj filtrirali vodo. Vsebnost luga v takšni raztopini pa je težko nadzorovati in tako izdelovalci mila niso mogli točno določiti, koliko raztopine potrebujejo za neko količino maščobe. Kdo od vas se bo mogoče celo spomnil, da je babičino milo bilo dražeče in je sušilo kožo. To je verjetno zato, ker je v milu ostal lug, ki ni reagiral z maščobo.

Danes seveda lahko količino luga zelo natančno izmerimo in z raziskavami so tudi ugotovili koliko luga je potrebnega za saponifikacijo enote določene maščobe. Ker olja vsebujejo različno kombinacijo maščobnih kislin, je tudi količina luga za vsako olje različna.

Kaj je to saponifikacija?
Saponifikacija je reakcija, ki se zgodi, če združimo bazo (natrijev hidroksid) in maščobo. "Rastlinska olja in živalske maščobe so mastni estri v obliki trigliceridov. Baza alkalijske kovine pretrga vezi estra in povzroči nastanek maščobnih kislin in glicerola". (Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Saponifikacija)
Glicerol, oz. GLICERIN je pogosto imenovan tudi stranski produkt saponifikacije, natrij pa se veže z maščobnimi kislinami in nastane MILO.

Saponifikacija je torej kemijska reakcija, ki razdre molekule luga in maščobe, ki se potem sestavijo nazaj v drugačno formacijo. Ta pa nima več takšnega učinka na kožo (oz. na vse kar je organskega), kot ga ima lug.

Lug + maščoba = glicerin + milo

Nobeno milo ne more nastati brez uporabe luga in nobeno, pravilno izdelano milo nima ostanka (nereagiranega) luga.


Zato za vse tiste, ki vas zanima: » Ne, moje milo NE vsebuje luga!« ;)

Zakaj naravno milo?

                                  

Že v zibelko mi je bilo položeno, da so naravne, domače stvari zakon. Poleg tega imam precej zahtevno kožo. Danes je mastna, jutri bo suha, stalno me srbi ali pa celo peče. Zato je pri nas med ne samo v kuhinji, ampak tudi v kopalnici. Zame je med tisto pravo rumeno zlato. 

Ko sem začela raziskovati, kaj je v tako osnovnem higienskem pripomočku kot je milo, sem bil zgrožena. Pri izdelavi mila nastaja glicerin, ki je stranski produkt saponifikacije. Glicerin našo kožo vlaži, vendar ga pri ind. izdelanem milu izločijo, saj je to izredno dragocena snov, ki jo dodajajo v druge kozmetične izdelke, npr. kreme, te pa potem drago prodajo nam. Milu so dodani derivati nafte, umetna barvila, konzervansi in parfumi, ki prekrijejo neprijeten vonj.  Nič čudnega, da je koža po umivanju tako suha, da imamo občutk, da nam jo vleče skupaj. Da ne govorim o tem, da mila sploh uporabljali ne bi, če bi se hoteli držati pravila "kar ne bi dal v usta, ne dajaj niti na kožo". 

Naravno milo je izdelano iz luga (NaOH), vode in različnih olj, ki zaradi svoje sestave določajo lastnosti mila. Kokosovo in palmovo olje sta čistilni olji. Sončnično in olivno olje pa sta negovalni olji. Z recepturami se določi razmerje posameznih olj, da dobimo milo, ki je h krati čistilno in tudi negovalno. Naravna mila so lahko neodišavljena, saj sama po sebi nimajo neprijetnega vonja. Lahko pa jih odišavimo eteričnimi olji, ki imajo tudi sama po sebi pozitivne vplive na kožo in počutje na sploh. To je nekako osnova. A narava nam ponuja nešteto stvari, ki jih uporabljamo tudi kot kozmetične, celo zdravilne pripravke. Namesto vode lahko milu dodamo pravi ali zeliščni čaj in kavo. Dodamo mu lahko med, čokolado, sol, ovsene kosmiče, glino... Možnosti je več kot dovolj, da najdemo sebi primerno kombinacijo. 

  

        

In zato ker cenimo darove narave, nam bo narava hvaležna, saj je ne bomo onesnaževali s strupeno milnico industrijsko izdelanega mila.

Moj prvi blog

No, pa da vidimo!

Medtem ko mi prebiranje drugih blogov ni tuje, sem se do sedaj počutila kot da sama kaj dosti nimama za povedati.

In kaj se je spremenilo?

Pred že kar nekaj časa sem začela izdelovati lastna, doma narejena, naravna mila. Taka, čisto prava mila narejena iz različnih olj in luga. Ker je izdelovanje mila strašno zabavno in h krati precej kompleksno bo tole bloganje zame ene vrste dnevnik, za koga izmed vas pa upam zanimiv, mogoče celo koristen vir informacij. Na spletu sicer kar mrgoli objav na temo ročno izdelanega, naravnga mila, le v slovenskem jeziku sem jih našla bolj malo. Sedaj bo kakšna več.

Toliko za začetek!