četrtek, 09. december 2010

Hmmmm,... zanimivo!?

Zadnjič sem naredila novo porcijo mila ČOKMED
 In ker mi je ostalo kar precej mase, sem se odločila, da naredim še male, milne kolačke.

Osnovni masi sem dodala čokolado in eterično olje klinčkov.


Ko zmešamo lug in olje, se začne proces saponifikacije in masa se začne kar hitro gostiti. Cel proces še dodatno pospešijo razni dodatki. Predvsem eterična olja. Zato je treba kar hitro delati.
 Pištolo za brizganje sem imela že pripravljeno, spodnji del kolačkov pa sem naredila že pred tedni in so čakali na okraševanje.
Eden za drugim so počasi začela nastajati mila.
A sem omenila da je treba delati hitro?

Po ene treh uspelih kolačkih, se je začela masa kuhati. In iz mojih ust se je vse pogosteje slišalo "Hmmmm..., zanimivo!

Omenjala sem že, da se pri saponifikaciji dvigne temperatura in milo začne želirati. V tem primeru je to izgledalo nekako takole:

Sredina postane zelo tekoča, okrog pa se masa strdi.
Ker sem mislila, da bom situacijo rešila s tem, da bom izenačila temperaturo med zunanjim in notranjim delom, sem maso premešala.




Hmmmmm..., zanimivo! Vse kar sem pravzaprav dosegla je da se je masa ohladila in začela hitro strjevati. Da ne govorim o tem, da sem skoraj uničila pištolo za brizganje, ko se je milo par sek. lepo brizgalo potem pa mi je na spodnjem koncu, z dnom vret priletel ven rjav, kamnu podoben kos (hmmmm..., zanimivo ;) Na srečo se ni nič polomilo in je mašina ostala cela.

Tako torej ne bo šlo!

S skledo polno neugledne, rjave mase si pa tudi nimam kaj dosti pomagati. Tako sem poizkusila še en trik. Izgubljena bitka še ne pomeni izgubljene vojne ;)

Vzela sem silikonske modelčke in jih napolnila z maso. Za silo je šlo. Zmaga! Kolački sicer ne bodo takšni kot sem si zamislila, ampak bodo imeli rožico na zgornjem delu. Tudi to bo lepo.




Milo se je v modelčkih neverjetno hitro strdilo in tako sem ga lahko že po parih minutah vzela ven. Krasno. Edini problem je v tem, da moj navdušenje ni tarajalo dolgo. Ko sem en kos vzela v roke sem ugotovila, da se drobi.Hmmmm..., zanimivo! Med mešanjem mase sem namreč vnašala zrak v milo in vse kar mi je nakoncu ostalo....


... so bili čokoladni kosmiči. Tale kup sedaj počiva nekje v kotu skladišča in čaka na to, da mu oprostim in uporabim v kakšnem drugem milu.

In ko se ti vse ostalo izneveri, te ob dveh ponoči potolaži samo še dober sendvič.



S polnim želodcem je veliko lažje pod črto napisati: ŠE EN USPEŠEN VEČER JE ZA MANO ;)

2 komentarja:

  1. Prve izgledajo tako zelo dobro.....je zagotovo milo, da ni morda za pojest :)). Kar veliko dela.

    OdgovoriIzbriši
  2. Hehehe, če ti popravici povem, se včasih tik preden dam žlico v usta spomnim, da milo delam. Obožujem slaščice in včasih tudi kaj spečem. Človeku pride v kri, da poliže žlico s kremo in metlice za stepanje.....
    Se pa tako zabavam, ko ustvarjam, da čas kar beži. Zame delo pride potem, ko je treba vse pospravit. To mi malo manj diši ;)))))

    OdgovoriIzbriši