Piling 1001 Noč

Navdih je smešna stvar. Je kot sanje. Stalnca, ki nam spolzi skozi prste v trenutku, ko ga hočemo zgrabiti za vrat. Muhast kot prekaljena mačka. Pride, ko pride, nas okupira in ne spusti iz svojih grabežljivih krempljev.

Pri meni so ideje navadno čudna mešanica izkušenj, prebranih besed, čutnih zaznav, in nemogoče domišljije.

Ste kdaj opazili, da kardamom diši kot Šeherezadine zgodbe. No vsaj meni. In po cimetu, klinčkih,.... po sladkih medenih kolačih, cvetočih pomarančevcih,...

V začimbah se človek lahko izgubi. Začimbe pripovedujejo zgodbe. In ko jih mešam, postanem tudi jaz Šeherezada.

Cimet pripoveduje o toploti, tisti sladki, varni.

Kardamom je v deželah kjer izvira znan kot "Kraljica začimb". Je bogastvo, opojnost, zaveznica ljubimcev, ki pričara zlate besede.

Janež, zaveznik ženske, nam pripoveduje o nesrečni ljubezni in kako jo preboleti, o zlih silah in kako jih odgnati, o ljubosumju in kako se ga znebiti. Janež nam šepeta zgodbe neveste, ki je po poročni torti potresla janeževa semena, in tako pričarala sladke sanje svojemu izbrancu, če je le zaspal poleg nje...

In potem je tu olje. Moški element, za ravnotežje. Med rimskimi gladiatorji je obstajala praska čiščenja po bojih v areni. Telo so namazali z zeliščnim oljem. S peskom, ki jim je ostal na telesu ter oljem so zdrgnili vso umazanijo in jo odstranili s kože s posebnim strgalom. Zeliščno olje naj bi pomagalo proti bolečinam, za boljše celjenje ran in pri poškodbah sklepov.

No in ga imam. Recept za piling 1001 noč. Razmetan na vse strani, s čudnimi detajli in nesmiselnimi preskoki. A takšen pač je, ta naš navdih.

DOMAČA ZOBNA PASTA

Že nekaj časa stremim po tem, da bi vsa komercialna kozmetična in čistilna sredstva zamenjala z doma narejenimi, predvsem pa za ljudi in za okolje nenevarnimi izdelki. Kar je včasih lahko kar utrujajoče delo, v vsej poplavi informacij. A druga stran kovanca je, da lahko od vseh možnosti, ki obstajajo izberemo in prirejamo recepte našim potrebam.


Zobna pasta je ena izmed stvari, ki jih uporabljamo na dnevni bazi in zato si po mojem mnenju zasluži pozornost. Ljudje smo precej smešni, kar se tiče stvari, ki smo jih pripravljeni dat v usta. Ne bomo pojedli mravlje ali škorpijona (delikatesa v nekaterih deželah), preprosto zato ker je to nagnusno. A brez problema pogoltnemo take in drugačne strupe, samo da lepo dišijo, so prijetnega okusa in... ker je tista deklina na reklami res simpatična. No, tudi jaz sem dovzetna za simpatične posameznike, ki nas nagovarjajo s tega ali onega oglasa in seveda uživam v stvareh, ki lepo dišijo in/ali so dobrega okusa, ampak ne za ceno zastrupljanja lastnega telesa.

Če še kdo išče alternative ponujenemu in bi zraven rad še nekaj prihranil, lahko preizkusi recept, po katerem jaz naredim zobno pasto:

RECEPT ZA DOMAČO ZOBNO PASTO:

Potrebovali boste

• 2 jušni žlice sode bikarbone (tako, ki se uporablja za kuhanje, ne pralne)
• 1 jušna žlica kurkume
• 3 jušne žlice kokosovega olja
• 1 jušna žlica sezamovega olja
• 5 kapljic eteričnega olja klinčkov
• 20 kapljic eteričnega olja poprove mete
• embalažo za shranjevanje, ki ne prepušča svetlobe

Postopek

Kokosovo in sezamovo olje daš v skledico (po možnosti glineno ali stekleno)

Nato olji segreješ nad vodno kopeljo, da se kokosovo olje stopi in je temperatura obeh olj enaka.

Obe olji stepaš, da nastane kremasta masa.

Posebej zmešaš sodo bikarbono in kurkumo...

... in jo dodaš oljem. Potem pa podmazat komolce in mešaj...

Masa je gotova, ko ima enakomerno konsistenco in barvo. Konsistenca je prava, ko metlica ob mešanju pušča sledi.

Dodaš še eterična olja, tako da najprej zmešaš obe olji (naj bosta na sobni temperaturi) in ju potem vmešaš v maso.

Ostane samo še to, da zobno pasto shraniš v embalaži, ki ne prepušča svetlobe. 

In to je to. Čisto enostavno. 

Pasta res ni najboljšega okusa, ampak se človek hitro navadi. Sploh, če dodamo eterično olje poprove mete. Kako prepričati otroke, ki so navajeni zobne paste z okusom jagode pa nimam pojma. Mogoče bi kokosovo olje lahko zamenjali z nerafiniranim kakavovim maslom, namesto kurkume pa čebelji vosek ali celo sveže jagode (ko je ravno sezona). Tudi jagode naj bi belile zobe.... baje...

Ker zobna pasta vsebuje olje, je treba po ščetkanju ščetine očistiti. Pri nas je vedno na kupe naravnega mila, tako da se poslužim tega. Lahko pa samo sperete ščetko pod zelo vročo vodo, olje se bo stopilo in splaknilo s ščetin.

Kurkuma, bo vašo zobno ščetko obarvala, a brez skrbi, zobje zaradi tega ne bodo bolj rumeni.

Mogoče samo še ena stvar, ki sem jo opazila pri sebi. Soda je zelo, zelo nežno abrazivno sredstvo. Zato si zob ni potrebno drgniti kot zmežan. Meni se zdi dovolj nežno, a temeljito ščetkanje. Receptu lahko dodate tudi drobno mleto, morsko sol, oz. zamenjate kurkumo s soljo, če ne prenesete okusa. Meni osebno slan okus v zobni pasti ne paše. Najlepše pri tem, da si sam delaš zobno pasto je, da si jo lahko prirejaš po lastnem okusu. Moj recept je precej močan. V primeru, da bi raje bolj blago zobno pasto, zmanjšaš količino sode.

O SESTAVINAH:

Vsi vemo, da so zobje živi in porozni. So v stalnem procesu  remineralizacije in demineralizacije. Naravno zdrave zobe najenostavneje ohranimo tako, da dovolimo naravnim procesom svojo pot in skrbimo za ustno higieno. Parabeni, fluor, razna penila, sladila, dišave in alkohol, ki se nahajajo v komercialnih zobnih pastah, naravne procese v ustih ovirajo. Predvsem glicerin je tisti, ki se nalepi na zobe in preprečuje remineralizacio. Poleg tega imajo snovi še širši vpliv na naše zdravje in počutje, a naj ostane pri napisanem.

Nekaj o fluoru:

http://vizita.si/clanek/zdravozivljenje/ali-oblasti-res-nadzirajo-nas-um-s-fluorom-v-zobnih-pastah.html

http://www.farmedica.si/si/dodatki/naravna-nega-zob.html

Kurkuma

je v zobni pasti predvsem zato ker ima proti vnetne lastnosti. Ubija bakterije in viruse, poleg tega pa beli zobe in pospešuje prekrvavitev dlesni.

Nekaj o kurkumi na spodnjih povezavah:

http://www.bodieko.si/kurkuma-cudezna-zacimba-z-daljnega-vzhoda 

http://www.healthdiaries.com/eatthis/20-health-benefits-of-turmeric.html

Kokosovo olje:

varuje pred razvojem raka,deluje protimikrobno, kar pomeni, da nas varuje pred bakterijami, virusi in glivicami, vleče strupe iz naših zob in dlesni. Vse zgoraj našteto je pomembno pri preprečevanju zadaha, in pri preprečevanju obolenja zob in dlesni(bakterija, ki se prime naše sklenine in se prehranjuje s sladkorjem povzroča zobno gnilobo). Poleg tega je kokosovo olje polno vitaminov in mineralov, ki so pomembni za remineralizacijo naših zob. 

http://www.bodieko.si/kokosovo-olje-kot-zobna-pasta

http://www.organiccoconutoil.info/

http://www.youtube.com/watch?v=BAi2SD6wO9Q&list=PLo-qZMOEU6C9rJNn1z6zdkL2F6Iy0ZimX&index=1

Soda bikarbona

odstranjuje zobni kamen, beli zobe pomaga pri boju s paradontozo, zaradi bazičnosti nevtralizira kislino v ustih. Ker je rahlo abrazivno sredstvo, vsaj na začetku, dokler se dlesni ne utrdijo, ščetkamo nežno. Iz istega razloga sem v pasto dodala olji (prej sem uporabljala samo prašek sode in kurkume).

http://www.aktivni.si/zdravje/soda-bikarbona-nevtralizator-kislih-odpadkov-v-telesu/
http://www.md-health.com/Brushing-Teeth-With-Baking-Soda.html

Sezamovo olje
je eno izmed najboljših sredstev za ustno higieno. Tradicionalno se uporablja za vlečenje strupov iz zob in dlesni, tako da ga žvrkljamo po ustih 15-20 min. Prepečuje zadah, propadanje zob, suho grlo, krvaveče dlesni, nalaganje kamna.

http://www.mav.si/izdelki/oralna-higiena/

http://www.greenmedinfo.com/blog/open-sesame-10-amazing-health-benefits-super-seed

Eterično olje mete
je po prvem vzgibu pristalo v pasti, ker sem se tako navadila okusa po mentolu, da brez njega nimam občutka, da sem si sploh umila zobe. Je osvežujoča (hladi), krepilna in poživlja pretok krvi v dlesnih, pospešuje izločanje prebavnih sokov, pomaga pri zobobolu (anestetik) in slabem zadahu, deluje protimikrobno. Preprečuje slabost, težave s sinusi in dihali.

http://www.webmd.com/a-to-z-guides/peppermint-oil-uses-benefits-effects

Eterično olje klinčkov
je tradicionalno znano sredstvo za lajšanje zobobola. Deluje antispetično in je odličen anestetik. Preprečuje razvoj nekoristnih bakterij, virusov in glivic. Pri notranji uporabi moramo biti pazljivi, olje uporabljamo le v majhnih količinah.

http://www.bodieko.si/klincki
http://voices.yahoo.com/how-cloves-toothache-10208641.html?cat=5



Toliko za enkrat o zobnih pastah. Naj poudarim, da je to le ena izmed možnosti, ki se pri meni in mojih najbolj obnese. Je pa vseeno le del bolj kompleksne rutine. Celoten postopek pa v naslednjem blogu.

MILO SMOLCA

Jeeeej, pomlad, pomlad, pomlaaaad. Polovica leta, ko me konstantno zebe je končno mimo. Narava se je preoblekal v živo pisane barve in zrak kar dehti od sokov, ki so se začeli pretakati. Idealen čas, da Bodeča Neža malo raztegne svoje zakrnele noge in se poda v lov za smrekovo in borovo smolo. Zdaj, ko so se drevesa zbudila, predvsem iglavci hitijo s celjenjem ran, ki so nastale tekom zime. In kolikor sem opazila, je bila zima huda. Kamor pogledaš se kar cedi.

Smola:
Smola iglavcev je  gosta, lepljiva organska snov, ki jo drevo izloča kjer nastanejo mehanske poškodbe.  Površino rane smola prekrije in jo tako zaščiti pred vremenskimi vplivi, okužbami in vdorom škodljivcev.

Ko se smola na zraku posuši, postane izredno trda, čez čas (dolgo, dolgo časa) jo lahko najdemo v obliki jantarja (fosilizirana smola).

Vprašate, zakaj smola.... Smola iglavcev je kot zdravilna snov znana že tisočletja. Poznamo zapise iz antike, ki nas podučijo, kako oskrbeti rano, ki se slabo celi. V kombinaciji z različnimi zelišči so jo uporabljali Indijanci. Ker so iglavci najbolj razširjeni v severnih deželah, ni presenetljivo, da so tam našli tisoč in en način, kako uprabiti ta krasen izcedek:

• zaščita za les,
• lepilo,
• ker je zelo gorljiva, je uporabna za kurjenje in izdelovanje bakel (uporabno predvsem v vlažnem vremenu in mokrem lesu) ,
• v kozmetiki (kreme, zobne paste,...)
• za celjenje ran
• kot zdravilno sredstvo, tako zunanje kot notranje
• izdelovanje orodja in orožja,
• ....

http://www.youtube.com/watch?v=h78c1VApa9Q

(v ang. jeziku)

Nabiranje in uporaba smole pa je zelo dobro poznana tudi pri nas, čeprav se z uporabo sintetičnih sredstev to znanje umika v zakladnico izginjajočih znanj.

Domača lekarna:

V knjigi Zdravilne rastline na Slovenskem (Katja Toplak Galle, Založba Mladinska knjiga 2000) se opis bora in ostalih iglavcev začne takole: "Za redko katero zdravilno rastlino je v ljudskem zdravilstvu znanih toliko pripravkov kot  prav za različne vrste iglavcev. Kot sirupe, mazila, pripravke za vtiranje, kopeli in čaje so jih naši predniki uporabljali v enaki meri pri ljudeh in živalih."

Učinkovanje in uporaba:

- pospeši prekrvavitev kože (postane vroča),

- proti revmatizmu, podragi in kožnih obolenjih,

- pri notranji uporabi in inhalaciji zmanjšuje izločanje bronhalnih žlez in učinkuje antiseptično (priporočljivo pri katarjih bronhijev in drugih pljučnih obolenjih, kašlju, vnetem žrelu, zamašeni nosni votlini celo pri tuberkulozi),

- zdravljenje slabo celečih ran,

- čaj iz storžkov čisti kri, zdravi katar mehurja,

- razkužuje zrak v prostoru,

- čaj iz smrekovih vršičkov prežene spomladansko utrujenost,

- kopel pomaga zoper protin, poživlja okorele mišice, veča telesno odpornost in zmogljivost, zdravi kožne bolezni, kraste izpuščaje, tvore, lajša utrujenost pljučnih bolnikov,
- v veterini jo uporabljajo predvsem kot mazilo za vneta vimena in smolo s katero zaščitijo kopita.

Verjetno je danes najbolj znan pripravek sirup iz smrekovih vršičkov:

Naberemo male, svetlo zelene vršičke in jih v kozarec za vlaganje nalagamo v plasteh s sladkorjem. Plast vršičkov, plast sladkorja, plast vršičkov, plast..... Vse skupaj postavimo na sonce za nekaj tednov precedimo in shranimo v temne steklenice. Moja verzija tega odličnega zdravila za dihala je namesto sladkorja v kombinaciji z medom. 

Čaj:

Za gripozna in druga obolenja dihal je priljubljena čajna mešanica iz vršičkov, ozkolistnega trpotca, lapuha in vijolice (vir: Zdravilne rastline na Slovenskem)

Inhalacija:

je zelo učinkovit način zdravljenja in lajšanja težav z dihali. V vrelo vodo kapnemo par kapljic eteričnega olja smreke ali bora in vdihavamo dišečo paro. Paziti je treba, da para ni prevroča, sicer lahko pride do opeklin notranjih dihal. Namesto eteričnega olja lahko uporabimo tudi mazilo.

Kopel:

Za lajšanje kožnih obolenj ter revmatičnih in nevralgičnih težav (močna bolečina, ki izvira iz živca), se pogosto uporablja kopel pripravljena iz iglic, vršičkov in zelenih storžev: 100 g. zeli poparimo z vročo vodo, pustimo stati 15-20 min in poparek dodamo kadni kopeli (vir. Zdravilne rastlina na Slovenskem)

OPOZORILO: 

1.) če še niste uporabljali pripravkov iz smole (predvsem eteričnega olja), majhno količino najprej preizkusite na majhnem delu kože. Če se pojavi burna reakcija je treba pripravek razredčiti, najbolje pa je, da se posvetujete z zdravnikom. Isto velja za uporabo pripravkov pri kroničnih obolenjih. 

2.) Vsi deli rastline, ki jih uporabljamo pri zdravljenju, so ključni za zdravo in močno rast drevesa. Zato polagam na srce DO RASTLINE SE OBNAŠAJTE SPOŠTLJIVO IN NE POVZROČAJTE ŠKODE V GOZDU. Vršički so mladi zametki vej, zato jih nikoli ne trgamo na mladih drevesih. Tudi večjih, odraslih dreves ne oskubimo, ampak raje poiščemo območje z gostejšo poraščenostjo in odtrgamo le tu in tam kakšen vršiček. Tako se boste lahko leta in leta vračali na isto mesto, brez večje škode. Smola iglavcev se je včasih nabirala tako, da so v deblo zarezali debele kanale, po katerih se je smola stekala v rezervoar. To danes počnejo le redki. Načrtno poškodovanje debla pomeni izčrpavanje drevesa. Tako okrnemo njegovo rast in znatno zmanjšamo njegovo življenjsko dobo. Kot že rečeno smole je na pretek, predvsem spomladi, le malo se moramo sprehoditi in potruditi s staro, bolj trdo smolo. 

Ker je letos res veliko smole sem tokrat pripravila milo, gosto kremo za celjenje ran, redko kremo za obraz in telo, ter alkoholni izvleček za nohte (smolo zalijemo s 70% alkoholom in počakamo, da se smola raztopi; raztopino namažemo na nohte).  

Milo iz kozjega mleka

V prejšnjem postu sem obljubila nadaljevanje o milu iz kozjega mleka. A najprej nekaj malega o kozjem mleku. Besedilo si bom izposodila iz portala Drobnic@, saj so lepo strnjeno napisali glavne značilnosti kozjega mleka in nima smisla, da se jaz zapletam okoli vseh informacij, ki mi brenčijo v glavi.

"Kozje mleko pije največ ljudi na svetu in marsikje ga imajo raje kot kravjega, saj je izredno okusno, iz njega pa izdelujejo odlične sire. Kot živilo so ga cenili že v starem Egiptu, saj so ga poleg ostalih dragocenosti polagali k faraonom v grobnice. Bogate Egipčanke so kožo negovale tako, da so uporabljale kopeli tudi iz kozjega mleka.
Kozje mleko ne vsebuje aglutinina, zato so maščobne kroglice v kozjem mleku mnogo manjše kot v kravjem in so enakomerno razpršene v tekočini, kar pomeni, da je naravno homogenizirano. Beljakovine kozjega mleka v želodcu tvorijo mehkejši skupek kot beljakovine kravjega mleka. Zato gre hitreje skozi prebavni trakt in je lažje prebavljivo kot kravje mleko. Kozje mleko povzroča manj alergenih reakcij in ga lahko uživajo mnogi ljudje, ki kravjega mleka ne prenesejo. Po hranilni vrednosti je zelo podobno kravjemu, vsebuje pa manj holesterola in več kratkoverižnih maščobnih kislin.

Kozje mleko je bogato s kalcijem, fosforjem, riboflavinom (vitamin B12) in kalijem. S kozarcem kozjega mleka pokrijemo tretjino dnevnih potreb po kalciju in četrtino dnevnih potreb po fosforju. Uživanje kozjega mleka je še posebej primerno za mlade, ki so v obdobju hitre rasti, in za preprečevanje osteoporoze. Riboflavin je vitamin, ki je odgovoren za proizvodnjo telesne energije, lahko pa tudi zmanjšuje pogostnost napadov migrene. Kalij ohranja normalen krvni tlak in delovanje srčne mišice. Kozje mleko vsebuje štirikrat več kalija kot natrija, zato preprečuje visok krvni tlak in ščiti pred arteriosklerozo.
Redno uživanje kozjega mleka pomaga pri živčnih težavah, saj pomirja in odpravlja posledice stresa, izboljšuje koncentracijo in odpravlja občutke tesnobe. Kozje mleko je odlično domače zdravilo proti nevrodermitisu. Pomaga pri zdravljenju želodčnih in črevesnih obolenj (diareja, kolika, zaprtje, bruhanje, napenjanje), respiratornih bolezni (astma, rinitis, bronhitis) in kožnih sprememb (ekcem, dermatitis, izpuščaji). Za nego kože pri umivanju lahko uporabljamo tudi toaletno milo iz kozjega mleka.
Kozje mleko vsebuje orotno kislino, ki ščiti telesne celice, in zaenkrat še precej neraziskano skupino učinkovin, ki bodo morda nekoč razjasnile, zakaj koze ne zbolijo za rakom. Vsebuje pa tudi posebne biološko dejavne učinkovine, ki ugodno vplivajo na ohranjanje zdravja, podaljšujejo življenje celic in zavirajo staranje organizma. Kozje mleko je naravno sredstvo proti staranju."

Vir: Kozje mleko za zdravje

Potem, ko sem sama prvič slišala za milo narejeno iz kozjega mleka se mi je zdela ideja super in sem začela brskati in raziskovati. Kolikor mi je znano, je tako milo najbolj cenjeno ker:
- vsebuje vitamine A, B, C & D, proteine, kalcij, magnezij, fosfor, kalij
 
- uspešno premaguje težave s suho, srbečo, razdraženo in luskasto kožo, 

- maščobe v kozjem mleko naj bi koža veliko lažje absorbirala kot druge maščobe,

- pomaga pri kožnih težavah kot so ekcemi, dermatitis in razni drugi izpuščaji,

- ker je tako milo res blago in povsem naravno je odlično za otroke in dojenčke, ki imajo težave z ekcemi.

Čoveku se para srce, ko bere in posluša zgodbe mamic, kako se borijo s kožnimi težavami svojih novorojenčkov, velikokrat brez uspeha. No na srečo ima kar nekaj zgodb tudi vesel konec. Nekateri težava premagajo s prehrano, pri drugih izbruhi s časoma izginejo sami od sebe, kar nekaj pa jih prisega na milo iz kozjega mleka. Verjetno je razlogov za težave s kožo ogromno in tako je tudi rešitev ogromno. Če je nekdo alergičen na vrsto hrane ali dlako, mu verjetno milo ne bo odpravilo težav. Prepričana sem pa, da mu jih lahko olajša in pospeši okrevanje. Vsekakor bi moralo biti milo prva izbira, ko naletimo na take težave. No, če že ne prva, pa sigurno pred steroidnimi kremami in antibiotiki, ki jih predpisujejo zdravniki.

Eno od takih zgodb lahko najdete tukaj

Sedaj še novica iz "domačih logov".

Seveda sem morala tudi sama poizkusiti in najti pravi recept za tako milo. Malo smo računali, preizkušali različna olja, različna razmerja in zdi se mi, da sem osnovno verzijo "kozjega mila" našla.1. februarja je bila narezana prva porcija in sedaj se do 1. marca suši in zori.

Mleko, ki je v milu prihaja od Sirarstva Orešnik in je sveže, neprekuhano, skoraj da direkt izpod koze ;)

Normalno se nisem mogla premagati in sem kupila tudi njihov sir. Mmmmmmm, čeprav je bil cel hlebčak, ga zdaj ni več!


Še prošnja za vse vas:

Če poznate koga, ki ima težave, delite to novico z njimi, širite informacije naprej. Za tiste, ki imate/jo težave s kožo in se mi javite/jo bodo dobili en kos mojega mila zastonj. Pod pogojem, da mi javijo kako so zadovoljni, oz nezadovoljni z njim.

Poziv za enkrat velja dokler ne poide zaloga, in se že v naprej opravičujem, če komu ne bom mogla izpolniti obljubljenega.

Moj kontakt: info.bodecaneza@gmail.com



En lep in brezskrben dan vsem 

Ups, fotko mil sem pa skoraj pozabila dodat. 

Pa smo nazaj

Očitno se je moj blog odločil, da bo imel novoletne počitnice. Šel je na obisk k Božičku, organiziral novoletni žur za njegove jelene in si privoščil smučanje na domačem "puklnu".

Jah eni res znajo uživati. Drugi pa smo bili ta čas aktivni in kreativni.






 1) Mila sem oblekla v praznična oblačila. Tako kot se to spodobi za ta čas. Tako jih ne bo zeblo, ker so oblečena v surovo ovčjo volno in ker jih ni potrebno zavijati v darilni papir, ne bomo onesnaževali že tako obremenjene zemlje z nepotrebno embalažo.

Jih ni treba nič slačit preden gremo pod tuš. Se super penijo in z lahkoto zdrgnemo vso umazanijo in odmrle celice s kože. Mehka ovčja volna je super piling.


2)Danes zjutraj sem se lotila posebnega podviga. Po dolgem zbiranju poguma in večkratnem preizkušanju različnih receptov, sem naredila milo iz kozjega mleka.

Najbolj sem se bala, da mi bi lug mleko spremenil v strupeno skuto, a je šlo vse tako kot mora. Milo je pokrito z dekico in počiva.

O rezultatu in kaj več na temo mila iz kozjega mleka pa naslednjič.

VETER V HRBET

Tika Taka je taka spaka,
da je veselja polna njena mlaka.

Rada ustvarja, poskakuje,
vedno nove igre snuje.




Bi se tudi vi igrali?  Pravila igre so naslednja:
-  izberi 3-5 blogov,ki imajo manj kot 100 spremljevalcev
- dodaj povezavo
- obvesti jih o nagradi na njihovem blogu
in dodaj povezavo do osebe, ki ti je blog nagrado podelila.

Blogi, ki jih jaz z veseljem spremljam in menim, da bi bili zanimivi za vsakega:
http://namoustvarja.blogspot.com/
http://creatissimo.blogspot.com/
http://janja10.blogspot.com/

Razpnite jadra in zaplujte z vetrom.

Anonimni Alkoholik

Par dni nazaj sem bila malo razigrane volje in ker je veseli demcember, sem se malo poigrala z mojimi recepti. Pri izdelavi mila je res nešteto možnosti in kombinacij sestavin, ki jih lahko uporabimo. Včasih krasno deluje kakšen dodatek, na katerega najprej tudi slučajno ne bi pomislili.

Glavna zvezda tokrat je.... PIVO!

Verjetno vsak izmed nas pozna koga, ki prisega na pivo kot edino, pozornosti vredno pijačo. Pri znamki piva, se debata verjetno malo bolj zaplete. Zato naj podrobnosti tega recepta ostanjo skrivnost ;)

Torej... Namesto vode sem tokrat uporabila pivo. Ker poznam par receptov za nego las, ki vsebujejo to pijačo, sem si mislila, da nekaj že mora biti na tem pivu, kar je dobro za kožo. Gospod Google mi je povedal, da je pivo odlično kozmetično sredstvo, ker vsebuje vitamin B2, ta pa je ključnega pomena za regenereracijo in rast las, kože in nohtov. In potem res nisem več imela razloga, da recepta ne preizkusim. 

Skrbelo me je edino to, da lug, ki ga dodamo vodi precej dvigne temperaturo mešanice. To pa bi verjtno uničilo lastnosti piva (verjetno!). Poleg tega bi postalo grde, temno rjave barve in posledično... fuj milo, ki verjetno ne bi nikogar pretirano mikalo. Na srečo je sedaj čas nizkih temperatur in zunaj nam vrt krasi gora snega. Gora, ki je neusahljiv vir veselja za našega kužata in dobrodošla pomočnica za ohlajanje mešanice luga in piva. Posodo sem zakopala v sneg, vanjo vlila pivo in počasi dodajala lug, zraven pa neprestano mešala.

Uspeh! Temperatura se ni dvignila nad 20 stopinj.

Mogoče bi povdarila, da je odprto pivo stalo čez noč, da se je "zluftalo". Vsi poznamo trik z pivom in sladkorjem (če ga ne, sami poizkusite dodati žličko sladkorja kozarcu piva. Predlagam, da to naredite v umivalnem koritu ;) in zadnje kar si želim je, da mi pivo skipi čez rob. Poleg tega je bilo pivo močno ohlajeno preden sem dodala lug.

Preostali postopek je standaren. Mešanica olj, dodamo lug, mešamo in vlijemo v model. Pokrijemo z deko in pustimo čez noč.

Rezultat so bili rumenkasti kosi mila, ki sicer niso dišali po pivu, kot sem upala, ampak imajo sladkast, skoraj nevtralen vonj. Idealen za moške, ki niso navdušeni nad dišečo kozmetiko ;)))))

Naslednji izziv: "Umivajo se samo umazanci!" Malo za šalo, malo zares komentar na prvo debato o milih z mojim očetom. Kdo pa pravi, da te milo samo očisti ;)))